
Rezultati raziskav kažejo, da ima motnje erekcije več kot sto milijonov moških po vsem svetu. Najpogostejša je pri moških v starosti med 40-im in 70-im letom. Strokovnjaki ocenjujejo, da ta tegoba pesti približno 52 odstotkov moških. V Sloveniji je teh, ki so stari več kot 50 let, približno 260.000, težave z erekcijo pa naj bi imelo okrog 125.000 moških. Čeprav se s starostjo pogostost erektilnih motenj veča, motnja ni neposredna posledica starosti, temveč so njen vzrok spremljajoče bolezni, zlasti ateroskleroza. Dejavniki tveganja za erektilne motnje so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, zvečane vrednosti maščob v krvi, kajenje, čezmerno pitje alkoholnih pijač in jemanje nekaterih zdravil. Tovrstne težave pa vedno prizadenejo dva, tudi partnerja, zato je dobro, da smo o možnostih zdravljenja poučeni.
Erekcija ali nabrekanje spolnega uda je rezultat celostnega procesa, ki zajema živčni sistem in krvne žile. Anatomija moškega spolnega uda je takšna, da se odziva na ta proces. V moškem spolnem udu sta dve strukturi, ki se začneta v medenici in vzporedno tečeta druga ob drugi, dokler ne dosežeta konice spolnega uda. Sestavljeni sta iz gobastega tkiva, v katerem so krvne žile. Običajno so stene teh žil skrčene. To preprečuje, da bi kri dodatno pritekla v spolni ud, kar zagotavlja, da večino časa ostaja v mehkem stanju. Ko se moški spolno vzburi, se krvne žile v spolnem udu razširijo in tako omogočijo, da vanj hitro priteče še več krvi. Hkrati se vene, ki običajno odvajajo kri iz spolnega uda, stisnejo. Tako žile uravnavajo količino krvi, ki izteče iz spolnega uda. Ko vanj pride več krvi, kot jo izteče, se spolni ud poveča in posledica je erekcija.