Skip directly to content

Bolezni živčevja

Generalizirana anksiozna motnja

Generalizirana anksiozna motnja (GAM) prizadene približno 1 osebo na 25 ljudi. Ljudje, ki živijo s to boleznijo, občutijo neobvladljivo in nerazumno zaskrbljenost skoraj vsak dan v daljšem obdobju. GAM ima tudi druge simptome, kot so živčnost, omotica, bolečine v želodcu in napetost mišic.

Kaj je generalizirana anksiozna motnja (GAM)?

Ljudje z GAM izkusijo vzorec pogoste, skoraj stalne zaskrbljenosti, živčnosti, napetosti in strahu. Ljudje s fobijami imajo enake občutke, a jih sproži določena stvar ali situacija.  Pri GAM teh neprijetnih občutkov ne sproži nič posebnega.

Ljudje, ki živijo z GAM, so pretirano zaskrbljeni (anksiozni) večino dni vsaj šest mesecev. Imajo tudi veliko težav pri nadziranju teh občutkov.

Poleg splošne anksioznosti in zaskrbljenosti lahko ljudje z GAM opazijo tudi druge simptome, kot so strah, živčnost, omotica, bolečine v želodcu in napetost mišic. Z vsemi od njih pa se je res težko spoprijemati. Normalno življenje tako postane zelo težko.

Približno 1 na 25 ljudi izkusi GAM vsaj enkrat v svojem življenju. Prizadene nekoliko več žensk kot moških in je pogostejša pri ljudeh med 35. in 55. letom starosti.

Kdo je ogrožen?

Večina ljudi z GAM poroča, da so anksiozni, odkar pomnijo. Trije od petih ljudi s tem bolezenskim stanjem bodo izkusili tudi depresijo. Podoben delež bo izkusil druga duševna stanja, kot sta socialna fobija ali posttravmatska stresna motnja.

Razbijanje mitov

GAM in depresija sta ista stvar. Drži ali ne drži?

Ne drži. Depresija je resna bolezen, a se lahko pojavi kot simptom drugih psiholoških stanj. Nekdo z GAM občuti pretiran strah in zaskrbljenost ter druge simptome kot pri depresiji.

Vsi trpimo za anksioznostjo. Drži ali ne drži?

Drži. Vsake toliko časa vsak občuti anksioznost – je del dejstva, da smo pač ljudje. Vendar pa je GAM zelo drugačna, ker pretiran strah in zaskrbljenost trajata daljše obdobje in nas prizadene do te mere, da normalno življenje postaja vse težje.

GAM bo izginila sama od sebe po nekaj tednih. Drži ali ne drži?

Ne drži. GAM je zapletena bolezen, za katero ni nujno niti, da izgine, niti, da se poslabša. Za večino ljudi, ki jih prizadene, je GAM nekaj, s čimer živijo več mesecev; pogosto celo več let.

GAM lahko zdravimo. Drži ali ne drži?

Drži. GAM lahko zdravimo na več načinov. V svoj vsakdanjik lahko vpeljete preproste spremembe pri prehrani, telesni dejavnosti in spanju. Če pa se vam zdi, da bi lahko imeli GAM, obiščite svojega zdravnika, ki vas bo nato lahko povezal z zdravstvenimi delavci, ki vam bodo lahko pomagali.

Obvladovanje bolečine

Vsi vemo, da je bolečina neprijetna, a do zdaj ste o njej verjetno razmišljali kot o kratkotrajni težavi. Lahko gre za stanje po poškodbi, občasen glavobol ali morda krče ob menstruaciji. Vzamete nekaj tablet proti bolečinam in problem je rešen. A ne za vse! Če ste obiskali to spletno stran, ste morda eden od skoraj osmih milijonov ljudi, ki trpijo zaradi nenehne, dolgotrajne bolečine. To pa je povsem druga zgodba. Kronična bolečina morda ne bo nikoli izginila in vam lahko povsem zagreni življenje. Morda vas bo neprestano glodala in vas ovirala pri čisto vsem v življenju.

Mnogi tega ne vedo in trpijo v tišini, a brez potrebe. Ne dovolite, da se to zgodi vam. Preberite te strani in poizvedite več o bolečini, njenih vzrokih in kaj lahko storite glede tega. Sodelujte z zdravstvenimi delavci, ki vas obravnavajo, da boste premagali bolečino in imeli več od življenja.

Dolgotrajna bolečina 

Čisto verjetno je, da bo težava ostala z vami za vedno; vendar pa danes obstajajo že zelo dobri načini za obvladovanje bolečine. Zdravniki bolečino zdaj obravnavajo kot osnovno zdravstveno težavo, nekateri pa so se celo specializirali za zdravljenje stalne, dolgotrajne bolečine. Še več, pogosto je na voljo učinkovito protibolečinsko sredstvo in celo najtrdovratnejše vrste bolečine je mogoče omiliti.

Kronično bolečino opisujemo kot bolečino, ki traja dlje kot tri mesece in je lahko neznosna, vsakodnevne dejavnosti pa so zaradi nje težko izvedljive ali celo nemogoče. Ta vrsta bolečine nima nujno varovalne funkcije, kot npr. pri poškodbi, in je lahko posledica osnovne bolezni ali poškodbe živčnega tkiva. Včasih pa ni mogoče najti nobenega vzroka.

Kronična bolečina zahteva specialistično diagnozo in zdravljenje. Z njo je težko živeti in lahko vpliva na razpoloženje, spanje in splošno kakovost življenja. Dobra novica je, da poznamo več načinov zdravljenja takšne bolečine – in to ne samo z zdravili. V sodelovanju z ekipo zdravstvenih delavcev boste lahko našli zdravljenje, ki vam bo pomagalo, tako da boste odslej normalno živeli dalje.

Vrste bolečine 

Bolečino opisujemo na podlagi trajanja in tega, kar se dogaja v vašem živčnem sistemu. Pomembno je razmisliti, koliko časa že čutite bolečino in kaj bi jo lahko povzročilo, ker bo to pomagalo vam in zdravstveni ekipi najti pravo zdravljenje za vas.

  • Akutna bolečina

Akutna bolečina je vrsta bolečine, ki se pojavi na hitro in je lahko zelo močna. Običajno je rezultat točno določenega vzroka, kot je poškodba mehkega tkiva, na primer zvin gležnja ali ureznina s papirjem. Akutna bolečina traja razmeroma kratek čas in se postopoma zmanjša, ko se poškodovano tkivo zaceli.

  • Kronična bolečina

Takšna bolečina traja dlje kot tri mesece. Če imate kronično bolečino, se je ta morda začela zaradi poškodbe ali zaradi stalnega vzroka za bolečino, kot je npr. artritis. Toda nekateri ljudje trpijo za kronično bolečino brez očitnega vzroka.

Vrste bolečine opisujemo tudi kot 'nociceptivno' ali 'nevropatsko'. Ti sta lahko tako kratkotrajni (akutni) ali dolgo trajajoči (kronični).

  • Nociceptivna bolečina

To vrsto bolečine povzroči poškodba zunaj živčnega sistema. To je varovalna bolečina, ki jo začutite, ko se ranite ali poškodujete. Njen namen je preprečiti, da bi nadaljevali dejavnost, ki bi lahko povzročila nadaljnjo škodo – na primer, bolečina v zlomljeni nogi bi vam preprečila stopiti na nogo, dokler se ne bi zacelila. Nociceptivna bolečina je lahko akutno stanje, lahko pa je tudi kronična, kot je bolečina, ki jo povzroča artritis. Običajno jo povzroči vnetje ali poškodba mišic, kosti ali vezi.

  • Nevropatska bolečina

To vrsto bolečine povzroči poškodba živcev, ki prenašajo sporočila v hrbtenjačo in možgane. Ta vrsta bolečine je pogosto opisana kot zbadajoča, žgoča bolečina z občutkom otrplosti, mraza ali šibkosti. Običajno je torej zelo drugačna od varovalne bolečine, ki jo začutite, ko se poškodujete.  Poškodba živca je morda posledica nesreče, okužbe, kot je pasovec, ali določenih bolezni, kot sta multipla skleroza ali fibromialgija. Nevropatska bolečina običajno zahteva specialistično zdravljenje. Občutite lahko tudi mešano bolečino, ko hkrati občutite tako nociceptivno kot nevropatsko bolečino. Bolečina je lahko neprekinjena, ko jo čutite ves čas, ali kratkotrajna, ko nastopi in preneha.

Bolečina in vi 

  • Zakaj čutim bolečino?

Bolečina je del obrambnega sistema vašega telesa. Lahko je znak, da je nekaj narobe, ki vas spodbudi, da ukrepate. Če na primer položite roko na vročo površino, vam bolečina, ki jo zaznajo možgani, pove, da morate roko hitro umakniti. Če ste se spotaknili in si zvili gleženj, je bolečina znak, da morate počivati in obvezati stopalo. Ta vrsta kratkoročne bolečine se imenuje akutna bolečina. Dolgo trajajoča bolečina običajno ne služi nobenemu namenu. Pogosto je rezultat osnovne bolezni. Cela vrsta bolezni neposredno poškoduje živce. Gre za multiplo sklerozo, diabetes, pasovec in trigeminalno nevralgijo (hudo bolečino obraza). Nekaterim primerom kronične bolečine je mogoče slediti nazaj do same poškodbe ali kirurškega posega, ko se je tkivo že zdavnaj zacelilo. V drugih primerih ni mogoče prepoznati vzroka. Druge bolezni so vir kronične bolečine zaradi škode, ki jo povzročajo telesu. Pri osteoartritisu, na primer, lahko poškodba sklepov vodi do hude in izčrpavajoče bolečine.

  • Kako čutimo bolečino?

Bolečina je rezultat niza znakov, ki potekajo navzgor in navzdol po živcih od možganov do prizadetega dela telesa:

  1. Bolečinski dražljaj zazna nekaj od milijonov 'perifernih' živcev, ki se končajo v koži, mišicah, kosteh, sklepih in notranjih organih.
  2. Živci pošljejo bolečinska sporočila o mestu poškodbe hrbtenjači. Od tu se sporočila posredujejo možganom.
  3. Globoko v možganih talamus sporočila zbere in informacije prenese v dele možganov, ki upravljajo fizične občutke, čustva in razmišljanje.
  4. V odgovor možgani pošljejo sporočilo nazaj v hrbtenjačo, ki da znamenje živčnim celicam, naj sprostijo naravne protibolečinske snovi v telesu, znane kot endorfini ali enkefalini.
  • Ali bolečino vsi občutimo enako?

Smiselno bi bilo, da bi vsi bolečino občutili na enak način. Toda raziskave kažejo, da to ne drži. Nekateri ljudje imajo veliko višji prag bolečine kot drugi, zato bo npr., kar nekdo občuti kot hudo bolečino, nekdo drug komaj zaznal.

Ne glede na vzrok bolečine, jo je treba zdraviti samostojno, a tudi kot osnovno bolezen, če se to ugotovi.