Skip directly to content

Rakava obolenja

Telo je sestavljeno iz več milijard celic, ki se pri odraslih popravijo, ko so poškodovane, ali se zamenjajo z novimi samo, ko se postarajo in odmrejo. Včasih se celica ne popravi, kot bi se morala in tudi ne odmre zaradi poškodovanosti. Namesto tega se poškodovane celice razvijejo in razmnožujejo nenadzorovano in tvorijo bule, imenovane tumorji (npr. pri raku na dojki), ali vplivajo na delovanje krvi (npr. pri levkemiji). Rakave bolezni povzročajo škodo, ker nenormalne celice motijo delovanje telesa.

Nekatere vrste raka se bolje odzivajo na zdravljenje kot druge. Pri nekaterih bolnikih se bo rak odkril dovolj zgodaj, da bo tumor morda mogoče odstraniti v celoti in preprečiti, da bi se spet pojavil. Pri drugih bodo morda cilji zdravljenja ustaviti širjenje raka ali le lajšati simptome, ki jih povzroča. Večina vrst raka se imenuje po delu telesa ali po vrsti celice, kjer se rast nenormalnih celic začne. Na primer, kostni rak se začne v kosteh, medtem ko se levkemija začne v belih krvničkah, tj. levkocitih.

Če se rak razširi, se imenuje sekundarni rak. Morda boste slišali tudi 'metastazirani' ali 'napredovali' rak. Pri raku črevesja npr. se včasih lahko rakave celice tumorja razširijo iz črevesja ali danke na druge dele telesa, kot so jetra. Še vedno pa ga  poimenujemo rak na črevesju z zasevki (ali z metastazami) na jetrih, ne pa rak na jetrih.

Če je le mogoče, je cilj zdravljenja raka remisija bolezni. Izraz remisija pomeni, da ni nobenih znakov raka več. Ljudje so lahko v remisiji več tednov, mesecev ali let. Če remisija traja tako dolgo, da nimate nobenih simptomov nikoli več, se temu včasih reče ozdravitev. Vendar mnogi raje ne uporabljajo besede 'ozdravitev', ker ni mogoče zagotoviti, da se rak nikoli več ne vrne.

Zdravljenje raka se izvaja tudi zato, da bi raka ohranili pod nadzorom in preprečili, da bi se širil ali da bi tumor rastel  ali zato, da bi zmanjšali tveganje, da bi se rak povrnil. Včasih se zdravljenje uporablja le za lajšanje določenih simptomov, kot je bolečina, ki jo povzroča rak.

Kdo zboli za rakom?

Težko je razložiti, zakaj nekdo zboli za rakom, nekdo drug pa ne. Obstaja veliko različnih dejavnikov tveganja.  Če imate enega ali več dejavnikov, še ne pomeni, da boste zboleli za rakom. Nekateri ljudje imajo več dejavnikov tveganja, a ne bodo nikoli zboleli za rakom, medtem ko so drugi na dejavnike tveganja bolj občutljivi. Razlogi za to niso popolnoma znani. Vaši geni, način življenja in okolje, v katerem živite ali delate, igrajo morda pri tem svojo vlogo. Na primer, če imate bližnje sorodnike, ki so imeli raka na črevesju, imate morda povečano tveganje, da ga dobite tudi vi. Kljub temu pa vemo, da večina ljudi, ki zbolijo za rakom na črevesju, nima bližnjih sorodnikov, ki so imeli to bolezen.

Nekateri dejavniki tveganja so skupni za več vrst raka, kot na primer slaba prehrana in čezmerna teža. Danes je dobro znano, da je pljučni rak tesno povezan s kajenjem tobaka, in tudi druge vrste raka, kot so rak na želodcu, jetrih in materničnem vratu, so pogostejše pri kadilcih. Toda ni vedno tako preprosto. Čeprav je to veliko manj pogosto, pa se lahko pljučni rak pojavi tudi pri ljudeh, ki niso nikoli kadili. Drugi dejavniki tveganja se razlikujejo od primera do primera. Na primer, izpostavljanje soncu je povezano s kožnim rakom, z drugimi vrstami raka pa ne.

Število ljudi, ki preživijo raka, se povečuje. Nekatere vrste raka je lažje zdraviti in pri njih doseči remisijo kot pri drugih. Obstajajo tudi drugi razlogi, zakaj se pri raku končni izidi razlikujejo, vključno s tem, kako zgodaj je odkrit, kako hitro rak raste in kakšna je genska zasnova osebe z rakom.