Skip directly to content

Pri komu se pojavi atrijska fibrilacija in zakaj?

Do danes še ni ugotovljen natančen vzrok pojava atrijske fibrilacije, vendar pa se tveganje razvoja srčne aritmije povečuje s starostjo in je bolj pogosto pri ljudeh, ki imajo težave s srcem.1, 3-6,8

Mnogi živijo z atrijsko fibrilacijo, ki ni diagnosticirana7

Atrijska fibrilacija ali srčna aritmija je stanje, ko srce bije neenakomerno. Bolniki z atrijsko fibrilacijo pogosto občutijo močnejše bitje srca (palpitacije) ali neenakomeren srčni utrip, vendar ni nujno, da vsi bolniki čutijo dane simptome.7

Gre za pogosto težavo s srcem in pri več kot 12 % ljudi, starejših od 75 let, je postavljena diagnoza atrijske fibrilacije, pogostnost pa se z leti še veča.1,2 Atrijska fibrilacija se povprečno razvije pri 1 od 4 oseb, starejših od 55 let.3

V Evropi je v letu 2010 atrijsko fibrilacijo imelo okoli 8,8 milijona ljudi, starih nad 55 let, do leta 2060 pa bo ta številka narasla na 18 milijonov.7

Tipični dejavniki tveganja razvoja srčne aritmije:8,9

  • Visok krvni tlak.
  • Ozki/zamašeni dovodi do srca.
  • Srčni infarkt.
  • Srčno popuščanje.
  • Napake na srčnih zaklopkah.
  • Sočasne bolezni srca, prirojene napake in predhodni posegi.
  • Kajenje, uživanje alkohola, stres, sladkorna bolezen, hipertiroidizem (pospešena presnova) in kronične pljučne bolezni.

Nekateri ne opazijo nobenih simptomov atrijske fibrilacije.7 Tisti, ki jih občutijo, pa opažajo naslednje simptome, o katerih si lahko preberete tukaj.

S spremljanjem srčnega utripa lahko sami pripomorete k ugotavljanju in diagnosticiranju atrijske fibrilacije.

Bi želeli izvedeti več o atrijski fibrilaciji?

Literatura:

  1. Fitzmaurice DA, Hobbs FDR, Jowett S, et al. Screening versus routine practice for detection of atrial fibrillation in people aged 65 or over: cluster randomised controlled trial. BMJ 2007; 335: 383-6.
  2. Norsk legehåndbok. Atrieflimmer og -flutter. www.legehandboka.no (zunanja povezava). Dostop: oktober 2018.
  3. Heeringa J, van der Kuip DA, et al. Prevalence, incidence and lifetime risk of atrial fibrillation: the Rotterdam study. Eur Heart J 2006; 27: 949-53.
  4. Friberg L, Bergfeldt L. Atrial fibrillation prevalence revisited. J Intern Med. 2013; 274: 461-8.
  5. Björck S, Palaszewski B, Friberg L, et.al. Atrial Fibrillation, Stroke Risk, and Warfarin Therapy Revisited: A Population-Based Study. Stroke. 2013 Nov; 44(11) :3103.
  6. Engdahl J, Andersson L, Mirskaya M, et.al. Stepwise screening of atrial fibrillation in a 75-year-old population: implications for stroke prevention.Circulation. 2013 Feb 26; 127(8): 930-7.
  7. Pernat A.: Definicija, klasifikacija in epidemiološki podatki o atrijski fibrilaciji, Kronična bolezen srca: Atrijska fibrilacija – celovit pristop k zdravljenju atrijske fibrilacije, Posvet o kronični bolezni srca, Novo mesto, 9. April 2016, Društvo za izobraževnje in raziskovanje v medicini, 2016.
  8. National Heart, Lung and Blood Institute (NHLBI): Atrial Fibrillation, https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/atrial-fibrillation. Dostop: oktober 2018.
  9. Žižek D.: Elektrofiziološki in patofiziološki mehanizmi ter dejavniki tveganja pri atrijski fibrilaciji. Kronična bolezen srca: Atrijska fibrilacija – celovit pristop k zdravljenju atrijske fibrilacije, Posvet o kronični bolezni srca, Novo mesto, 9. April 2016, Društvo za izobraževnje in raziskovanje v medicini, 2016.

Navedene informacije so splošne izobraževalne in informativne narave in ne morejo nadomestiti nasveta zdravnika ali drugega kvalificiranega zdravstvenega delavca.

PFI-35-18

Datum priprave: oktober 2018