Naša zavezanost varnosti zdravil se začne v raziskovalnem laboratoriju in se nadaljuje, dokler se zdravilo ne predpiše bolnikom kjer koli na svetu.
Pri pridobitvi uradne odobritve za promet z zdravilom je pomembno mnenje o varnosti zdravila, kar pa ni zadnji varnostni korak. Klinične raziskave pred registracijo ne morejo zaznati vseh možnih neželenih učinkov. Več neželenih učinkov se lahko pojavi šele potem, ko se zdravilo že uporablja:
pri večji skupini bolnikov;
v daljšem obdobju – včasih v mesecih ali letih;
pri bolj raznoliki skupini bolnikov;
v okoliščinah dejanske prakse namesto v bolj predvidljivih in strogo nadzorovanih pogojih kliničnih raziskav.
Zelo pomembno je oceniti, kako zdravila delujejo pri bolnikih v dejanski praksi, ki niso pod tako strogim nadzorom, kot so udeleženci kliničnih raziskav. Dejansko namreč bolniki:
ne jemljejo vedno zdravil, kot jim je naročeno;
se ne držijo vedno priporočenih odmerkov zdravila;
morda imajo kakšne osnovne bolezni, ki lahko vplivajo na delovanje zdravila;
morda jemljejo druga zdravila, vključno z zdravili brez recepta.
Te vrste različnih pogojev predstavljajo priložnost, da nadgradimo znanje in morda izvemo več o varnostnih lastnostih zdravila, kot je bilo znano ob odobritvi zdravila za promet.
Varnost bolnikov je naša prva prednostna naloga. Zdravstvene delavce in bolnike spodbujamo, naj poročajo o morebitnih neželenih učinkih, ki so jih opazili med jemanjem Pfizerjevega zdravila, ne glede na to, ali menijo, da je neželeni učinek povzročilo naše zdravilo ali pa ne. Spodbujamo jih tudi, naj poročajo, ali zdravilo ne deluje, kot je bilo pričakovano.
Imamo pravno in etično odgovornost zbirati in analizirati poročila o neželenih učinkih. Primerna poročila pošljemo regulatornim organom v predpisanih časovnih okvirih. Vsi Pfizerjevi zaposleni igrajo ključno vlogo pri izpolnjevanju teh dolžnosti in so natančno usposobljeni, da prepoznajo in poročajo o neželenih učinkih.